Za boljšo rast so poskrbeli z dognojevanjem njiv in travnikov. Spočetka so uporabljali samo gnoj, ker gnojevke niso zbirali, ampak se je razlivala po okolici. V začetku 20. stoletja je bila podana uradna zahteva po ureditvi gnojišč z zbiralnikom za gnojevko. Iz zbiralnika so gnojevko lahko zajemali s »korcem«. To je posoda, nasajena na držalo. Po prvi in drugi svetovni vojni so za to opravilo uporabljali tudi vojaške čelade. Bolj napredni kmetje pa so za črpanje gnojnice uporabljali ročne črpalke (»pumpe«). Cev, ki je segala v zbiralnik gnojnice, je morala biti kovinska s cinkasto prevleko, da železo ni porjavelo.

V začetku 20. stoletja v strokovnih časopisih za kmete še zasledimo članke in navodila za dognojevanje z umetnimi gnojili.